Mladi na obali Copacabana sprejeli papeža: Vera v življenju naredi radikalno revolucijo
RIO DE JANEIRO (petek, 26. julij 2013, RV) – »V vas vidim lepoto mladega
Kristusovega obličja in moje srce se napolnjuje z veseljem!« To so bile besede
papeža Frančiška v pozdravnem nagovoru včeraj zvečer, ko je bil na programu 28. svetovnega
dneva mladih prvi dogodek v njegovi navzočnosti. Mladi so ga sprejeli na obali Copacabana.
Med njimi se je papež najprej v panoramskem avtomobilu prevozil po štiri kilometre
dolgi poti. Pet predstavnikov različnih celin mu je kasneje med programom, sestavljenim
iz pesmi in umetniške predstavitve vsakdanjega življenja v Riu de Janeiru, tudi posebej
izrazilo dobrodošlico v imenu vseh zbranih. Le-teh je bilo po besedah vatikanskega
tiskovnega predstavnika, p. Federica Lombardija, okoli 800.000.
V pozdravnem
nagovoru je papež najprej spomnil na nesrečo, ki se je zgodila pred dnevi v Francoski
Gvajani in v kateri je življenje izgubilo mlado dekle, več drugih pa je bilo ranjenih.
Namenjeni so bili na svetovni dan mladih v Rio de Janeiro. Papež je povabil k minuti
tišine in molitvi zanje ter za njihove sorodnike.
Mlade je v Rio de Janeiro
povabil Benedikt XVI. Zatem pa je spomnil še na Benedikta XVI. in spodbudil
k hvaležnosti zanj. On je bil namreč tisti, ki je mlade povabil v Rio de Janeiro.
Sedaj dogodek spremlja preko televizije in zanj, na Frančiškovo prošnjo, tudi moli.
Vsi mladi, ki so prišli z različnih celin, so pogosto med seboj oddaljeni tudi z eksistencialnega,
kulturnega, družbenega in človeškega vidika, ne le z geografskega. A sedaj so zbrani
skupaj, da bi si med seboj delili vero in veselje, ker so doživeli srečanje s Kristusom.
»Ta teden je Rio postal središče Cerkve, njeno živo in mlado srce, ker ste
velikodušno in pogumno odgovorili na Jezusovo povabilo, da bi ostali z njim, da bi
bili njegovi prijatelji.« Kristus Odrešenik s Corcovada tako sedaj vse objema
in jih blagoslavlja.
Papež Frančišek je nadaljeval, da ga prizor množice mladih
na obali ob morju spominja na trenutek, ko je Jezus ob Tiberijskem jezeru poklical
prve učence. Jezus še danes sprašuje: »Želiš biti moj učenec? Želiš biti
moj prijatelj? Želiš biti priča mojega evangelija?« Ta vprašanja vse vabijo k
prenovi krščanske zavzetosti. Papež je mladim dejal, da je prišel, da bi jih potrdil
v veri, ki so jo prejeli kot dar. A prišel je tudi, da bi njega potrdilo navdušenje
njihove vere, saj škof ne sme biti nikoli žalosten. Zagotovil jim je, da njegovo srce
vse objema z vesoljno ljubeznijo.
Dodaj vero, dodaj upanje, dodaj ljubezen
– dodaj Kristusa! Po prebrani Božji besedi je papež Frančišek mladim še enkrat
spregovoril. Izhajal je iz odlomka iz Lukovega evangelija, v katerem lahko preberemo
besede: »Učenik, dobro je, da smo tukaj.« Množica mladih se je tudi včeraj
zbrala okoli Jezusa. On je tisti, ki jih je sprejel in je tudi navzoč sredi med njimi.
V prebranem evangeljskem odlomku pa so tudi besede: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec,
njega poslušajte!« Kot je dejal papež, po eni strani torej Jezus sprejema nas,
a po drugi moramo tudi mi njega sprejeti in prisluhniti njegovi besedi. Na ta način
nas Sveti Duh preoblikuje in osvetli pot prihodnosti.
Ko je križ svetovnega
dneva mladih romal po Braziliji, ga je spremljalo geslo »Bote fé – Dodaj vero«.
Papež Frančišek je v nadaljevanju pojasnil, kaj pomenijo te besede. Ko se pripravlja
neko jed in se ugotovi, da ji manjkata sol ali olje, se le-to doda. Tako je tudi v
življenju, če le želimo, da bi imelo zares smisel in polnost: »'Dodaj vero' in
tvoje življenje bo imelo nov okus, imelo bo kompas, ki kaže smer; 'dodaj upanje'
in vsak tvoj dan bo osvetljen in tvoje obzorje ne bo več temno, ampak svetlo; 'dodaj
ljubezen' in tvoje bivanje bo kot hiša, zgrajena na skali, tvoja pot bo vesela,
kajti srečal boš veliko prijateljev, ki bodo hodili s teboj. Dodaj vero, dodaj
upanje, dodaj ljubezen!« Vse te stvari pa nam lahko podari Kristus, je poudaril
papež Frančišek. »'Dodaj Kristusa' v svoje življenje in našel boš prijatelja, kateremu
lahko vedno zaupaš; 'dodaj Kristusa' in videl boš rasti krila upanja, s katerimi boš
lahko po poti prihodnosti potoval z veseljem; 'dodaj Kristusa' in tvoje življenje
bo polno njegove ljubezni, postalo bo rodovitno življenje.«
Vera v življenju
naredi radikalno revolucijo Frančišek je zatem mlade spodbudil, da bi si iskreno
zastavili vprašanje, v koga zaupajo. Vsi imamo pogosto skušnjavo, da bi v središče
vesolja postavili sami sebe, da bi verjeli, da si življenje gradimo le sami in da
je sreča odvisna od posedovanja, denarja ali oblasti. Te stvari res lahko podarijo
trenutek opojnosti in iluzijo, da smo srečni. A navsezadnje so prav one, ki posedujejo
nas in zaradi katerih nismo nikoli dovolj siti. Taka mladost je zelo žalostna. Če
pa človek 'doda Kristusa' v svoje življenje in zaupa vanj, ni nikoli razočaran. Vera
v življenju naredi radikalno revolucijo. Iz središča odstrani nas same in tja postavi
Boga. Potopi nas v njegovo ljubezen, ki nam da varnost, moč in upanje. »Na videz
se ne spremeni nič, a v naši globini se spremeni vse. Kadar je tam Bog,
v naših srcih prebivajo mir, blagost, nežnost, pogum, vedrina in veselje, to je sadovi
Svetega Duha. Naša življenja se tako preoblikujejo, način mišljenja in delovanja
se prenovita, postaneta Jezusov, Božji način mišljenja in delovanja.«
'Dodati
Kristusa' pomeni torej poslušati njegovo besedo; prositi ga za odpuščanje v zakramentu
sprave, saj se on nikoli ne utrudi odpuščati; pomeni srečati ga v zakramentu evharistije,
ki je zakrament njegove navzočnosti, pa tudi v drugih mladih. Vsakdo je lahko vesela
priča njegove ljubezni, pogumna priča njegovega evangelija. Dobro je, da smo tukaj,
tako je sklenil papež Frančišek. Dobro je dodati Kristusa v naša življenja, dodati
vero, upanje in ljubezen, ki nam jo on podarja.