Papež med križevim potom v Copacabani: Ni ne majhnega ne velikega križa našega življenja, ki ga Gospod ne bi delil z nami

Papež med križevim potom v Copacabani: Ni ne majhnega ne velikega križa našega življenja, ki ga Gospod ne bi delil z nami

COPACABANA (sobota, 27. julij 2013, RV) – »Dragi mladi, h Kristusovemu križu prinesimo naše veselje, naše trpljenje, naše neuspehe. Našli bomo odprto Srce, ki nas razume, nam odpušča, nas ljubi in nas prosi, da ponesemo to isto ljubezen v svoje življenje, da ljubimo svoje brate in sestre s to isto ljubeznijo.« Te papeževe besede so odmevale med mladimi udeleženci svetovnega dne mladih, ki so se včeraj zvečer zbrali na obali Copacabana, da bi s svetim očetom prisostvovali križevemu potu.

Ob koncu pobožnosti križevega pota, ki ga je uprizorilo okoli 280 umetnikov in prostovoljcev, je Frančišek mladim zastavil tri vprašanja: Kaj ste pustili pod križem v teh dveh letih in pol, ko je križ svetovnega dne mladih prehodil Brazilijo? In kaj je Jezusov križ pustil v vsakem med vami? Ter: Kaj nas ta križ uči za naše življenje? Nihče se namreč ne more dotakniti Jezusovega križa, ne da bi ob njem pustil del sebe, ne da bi nekaj od tega križa prejel v svoje življenje.

»Jezus s svojih križem hodi po naši poti, da bi vzel nase naše strahove, naše probleme, naše trpljenje, tudi tiste največje,« je dejal papež. Jezus se s križem združi s tišino žrtev nasilja, ki ne morejo kričati, predvsem nedolžni in nezaščiteni. Združi se z družinami, ki so v težavah, ki jočejo zaradi izgube svojih otrok; združen je z mnogimi materami in očeti, ki trpijo, ko vidijo svoje otroke v oblasti umetnih rajev kot so droga. Jezus se s križem združi z vsemi osebami, ki trpijo lakoto v svetu, ki vsak dan odmetava na tone hrane. Jezus se s križem združi s tistim, ki je preganjan zaradi vere, idej ali barve kože; z mnogimi mladimi, ki so izgubili zaupanje v politične ustanove, ker vidijo egoizem in korupcijo, ali pa so izgubili vero v Cerkev in celo v Boga, zaradi nedoslednosti kristjanov in služabnikov evangelija. »V Kristusovem križu je trpljenje, greh človeka, tudi naš greh; in on vse sprejema z odprtimi rokami, si naloži na svoja ramena naše križe in nam pravi: Pogum! Ne nosite jih sami! Jaz jih nosim z vami in jaz sem premagal smrt in sem prišel, da ti dam upanje, da ti dam življenje,« je povedal papež Frančišek mladim.

Na vprašanje, kaj križ pušča v nas, je papež odgovoril, da pušča »gotovost neuničljive ljubezni Boga do nas«: tako velike ljubezni, ki vstopa v naš greh in ga odpušča, vstopa v naše trpljenje in nam daje moč, da ga prenašamo, vstopa v tudi v smrt, jo premaga in nas rešuje. V Kristusovem križu je vsa ljubezen Boga, njegovo neizmerno usmiljenje. In to je po papeževih besedah tista ljubezen, ki ji lahko zaupamo in verjamemo. »Dragi mladi, zaupajmo Jezusu, popolnoma se mu izročimo, kajti on nikoli nikogar ne izda. Samo v Kristusu, mrtvem in vstalem, najdemo zveličanje in odrešenje. Z njim zlo, trpljenje in smrt nimajo zadnje besede, kajti on nam daje upanje in življenje: križ je iz orodja sovraštva, poraza in smrti spremenil v znamenje ljubezni, zmage, zmagoslavja in življenja,« je zatrdil Frančišek in dodal: »Ni ne majhnega ne velikega križa našega življenja, ki ga Gospod ne bi delil z nami.«

Kristusov križ nas vabi, da se pustimo okužiti s to ljubeznijo. Uči nas na drugega vedno gledati z usmiljenjem in ljubeznijo, predvsem na tistega, ki trpi, ki potrebuje pomoč, pričakuje besedo in gesto. Križ nas vabi, da izstopimo iz sebe, jim gremo naproti in jih držimo za roko. »Dragi prijatelji,« je še dejal papež Frančišek, »Kristusov križ nas uči, da smo kot Simon iz Cirene, ki Jezusu pomaga nesti tisti težki les; kot Marija in druge žene, ki jih ni strah spremljati Jezusa vse do konca, z ljubeznijo in z nežnostjo. Jezus te gleda in ti pravi: Mi želiš pomagati nositi križ?«

Audio: