Papeževo video sporočilo za praznik sv. Kajetana v Argentini: Srečanje z drugim
razširi srce
ARGENTINA (sreda, 7. avgust 2013, RV) – Danes je liturgični praznik svetega
Kajetana Tienskega. To je svetnik, ki je v Argentini, domovini papeža Frančiška, najbolj
priljubljen. Znan je kot zavetnik kruha in dela, zato se najpogosteje k njemu zatekajo
prav delavci. Njemu posvečena cerkev se nahaja na obrobju mesta Buenos Aires. Verniki
vsako leto na ta dan, ko se spominjamo svetnikove smrti, potrpežljivo čakajo v vrsti,
da lahko počastijo njegov kipec. Včasih se zgodi, da morajo čakati tudi do deset ur.
Ob tem razmišljajo o določeni temi, ki se letos glasi: Z Jezusom in svetim Kajetanom
pojdimo nasproti najbolj ubogim. Praznovanje spremlja tudi devetdnevnica, med
katero se moli po različnih namenih. Med drugim za družino, vlado, trpeče, pokojne,
brezposelne in za solidarnost. Osrednjo slovesno sveto mašo v argentinski prestolnici
bo danes vodil nadškof Mario Aurelio Poli.
V preteklih letih je bil na praznovanju
vedno navzoč tudi kardinal Bergoglio, ki je imel navado po maši prisluhniti vernikom,
čakajočim v vrsti, in blagosloviti otroke. Ker letos fizično ni mogel biti prisoten,
je vernikom v Argentini papež Frančišek namenil video sporočilo, v katerem jim je
zagotovil, da je kljub oddaljenosti v srcu vseeno z njimi.
Verniki čakajo v
vrsti pred podobo svetega Kajetana, da bi se srečali z Jezusom, je zatrdil papež.
Obenem je spomnil na letošnjo temo romanja, ki govori o še enem srečanju. O srečanju
z osebami, ki najbolj potrebujejo našo pomoč, ki potrebujejo, da jih pogledamo z ljubeznijo,
da z njimi delimo njihovo bolečino in njihove skrbi ter probleme. »A pomembno je,
da jih ne gledamo od daleč ali jim pomagamo od daleč.« Zares krščansko je, če
se jim gre nasproti. Tako kot je učil in tudi sam delal Jezus, je spomnil papež Frančišek:
»On je šel nasproti ljudem. Šel je nasproti najbolj ubogim.« Frančišek je v
nadaljevanju povedal, da včasih koga vpraša, če daje miloščino. Če mu človek odgovori
da, ga zatem vpraša, ali pogleda v oči osebi, v trenutku, ko ji da miloščino. Ta odgovor
je ponavadi ne. Papež Frančišek je zatrdil, da v tem primeru ni prišlo do srečanja.
Če človek ne pogleda v oči ubogega in se ne dotakne njegove roke, ga tudi ni srečal.
»Kar
nas Jezus uči, je predvsem, da se srečamo. In ko se srečamo, da si pomagamo. Moramo
se znati srečati. Moramo graditi, ustvarjati, osnovati kulturo srečanja.«
Vsa razhajanja, do katerih prihaja v družini, mestni četrti, na delu, ne služijo ničemur.
So v nasprotju s kulturo srečanja. Tema za praznik svetega Kajetana izpostavlja srečanje
s tistimi, ki me najbolj potrebujejo. To so tisti, ki preživljajo težke trenutke,
težje, kot jih preživljam sam. Vedno se najde kdo, ki je na slabšem kot jaz. In to
so osebe, s katerimi se moramo srečati.
Papež Frančišek se je nato zahvalil
vsem, da so prišli. Njegovo video sporočilo se je namreč vse od polnoči dalje predvajalo
na velikih zaslonih pred vhodom v cerkev svetega Kajetana, tako da so ga lahko videli
in mu prisluhnili vsi čakajoči, ko so se približali cilju. Poleg tega je bilo sporočilo
čez dan ciklično predvajano tudi na katoliški televiziji Buenos Airesa. »Jezus
vas zelo ljubi! Sveti Kajetan vas zelo ljubi! Prosim vas le eno: da se srečate!
Da greste, da poiščete in da srečate najbolj uboge!« To so spodbudne besede
papeža Frančiška v zadnjem delu video sporočila argentinskim vernikom. Ob njih je
le še dodal, da ne gre za prepričevanje nekoga, da postane katoličan. Gre le za srečanje
brata. Če greš do njega in mu pomagaš, kot je dejal papež, bo to dovolj, saj bosta
ostalo naredila Jezus ali Sveti Duh. Mi, ki smo ubogi, moramo skupaj z Jezusom in
svetim Kajetanom nasproti še bolj ubogim, je pred blagoslovom še enkrat ponovil papež
Frančišek: »Ko se srečaš z nekom, ki je bolj ubog, se bo tvoje srce začelo širiti.
Kajti srečanje pomnoži zmožnost ljubiti. Srečanje z drugim razširi srce.«
Sveti
Kajetan Tienski je bil rojen leta 1480 v mestu Vicenza v Italiji. Čeprav je izviral
iz plemiške družine, je kasneje celotno svoje življenje posvetil molitvi in ubogim.
Preden je postal duhovnik, je študiral filozofijo in teologijo ter civilno in cerkveno
pravo. Je tudi ustanovitelj reda teatincev, ki si je vedno prizadeval za pobožnost
in pravičnost, in sicer po zgledu govora na gori. Umrl je 7. avgusta leta 1547. Za
svetnika je bil razglašen leta 1671. Po gospodarski krizi leta 1929 pa je postal zavetnik
kruha in dela.