Papež ob srečanju z ubogimi v Assisiju: odvrzimo vse, kar je posvetno

ASSISI (petek, 4. oktober 2013, RV) – Po kratkem zasebnem obisku v cerkvi sv. Damijana se je papež Frančišek odpravil v prostore asiške škofije. Tam se je v dvorani, kjer je sv. Frančišek odvrgel svoja oblačila, srečal z ubogimi, ki prejemajo pomoč s strani Karitas. Z nekaterimi od njih je popoldan tudi kosil v menzi Karitas, kjer vsak dan delijo en obrok tople hrane.

Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da je danes lepa priložnost za povabilo, da bi Cerkev odvrgla vse, kar je posvetnega. »Ko se v medijih govori o Cerkvi, se predpostavlja, da so Cerkev duhovniki, redovnice, škofje, kardinali in papež. Vendar pa smo Cerkev mi vsi – od prvega krščenega naprej. In tako moramo vsi slediti poti, ki nam jo je pokazal Jezus. To pa je pot izpraznjenja. On je postal služabnik, bil je ponižan vse do križa. Če želimo biti kristjani, ni druge poti kot ta.« Kot je spomnil papež, nekateri sprašujejo, če ne bi mogli krščanstva narediti malo bolj človeškega, brez križa, brez Jezusa, brez izpraznjenja. Po papeževih besedah bomo tako postali 'kristjani iz slaščičarne', podobni lepim tortam in slaščicam. Kar je sicer lepo, vendar tako nismo pravi kristjani.

Papež Frančišek je nadalje izpostavil, da mora Cerkev danes odvreči zelo veliko nevarnost, ki grozi vsem, to je nevarnost posvetnosti. Kristjan ne sme živeti posvetno. Posvetnost nas vodi v nečimrnost, oblastnost, ošabnost. In to je malik, ni Bog. In malikovalstvo je največji greh.

»Vsi se moramo znebiti te posvetnosti: duha, ki je nasproten duhu blagrov; duha, ki je nasproten Jezusovemu duhu. Zelo žalostno je videti posvetnega kristjana, ki se zanaša na gotovost, ki mu jo, kot misli, nudita tako vera kot tudi svet. Jezus sam je rekel: 'Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali služiš Bogu ali denarju.' Denar predstavlja vse to, kar predstavlja duh posvetnosti. Žalostno je izbrisati z eno roko to, kar z drugo pišemo. Evangelij je evangelij! Bog je eden! Jezus je postal služabnik za nas in tu ni prostora za duha sveta.«

Papež se je v nadaljevanju govora posebej obrnil na prisotne v dvorani: »Danes sem tukaj z vami. Mnoge od vas je oropal ta kruti svet, ki ne dá dela, ki ne pomaga; kateremu ni mar, da otroci umirajo od lakote; da toliko družin nima hrane, dostojanstva, da bi domov prinesli kruh; da mora toliko ljudi bežati iz sužnosti, lakote, bežati zato, da bi bili svobodni. Z veliko bolečino tolikokrat vidimo, da mnoge doleti smrt, kot je bilo včeraj pri Lampedusi: danes je dan žalovanja. To povzroča duh sveta. Papež je nadaljeval, da je naravnost smešno, če kristjan – če duhovnik, sestra, škof, kardinal, papež – želi iti po poti te posvetnosti, ki je drža, ki ubija. Duhovna posvetnost ubija. Ubija dušo! Ubija ljudi! Ubija Cerkev!«

Sveti oče je ob koncu dejal, da je bil Frančišek, ki je na tem mestu odvrgel svoja oblačila, mladenič, ki sam za to dejanje ni imel moči. »Božja moč je bila tista, ki ga je spodbudila, da je to storil. Božja moč, ki nas je želela spomniti na to, kar je Jezus govoril o duhu sveta; na to, kaj je Jezus prosil Očeta, da bi nas Oče obvaroval pred duhom sveta.«

Papež je zaključil s prošnjo, da bi Bog vsem kristjanom dal milost in pogum, da bi odvrgli posvetnost, ki je gobavost, rak današnje družbe.

Audio: