Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:
Radio Vatikan

Domača stran / Vatikan / Dogodki

Med štirimi novimi svetnicami dve Palestinki


VATIKAN (petek, 15. maj 2015, RV) – Med štirimi novimi svetnicami, ki jih bo to nedeljo razglasil papež Frančišek, sta dve Palestinki. Obe redovnici je p. Rifat Bader, direktor katoliškega študijskega centra za medije v Amanu v Jordaniji, danes predstavil na tiskovni konferenci v Vatikanu.

Marija Alfonsina Danil Ghattas
Marija Alfonsina Danil Ghattas se je rodila kot Sultaneh Marija v Jeruzalemu leta 1843. V družini je bila deležna dobre krščanske formacije. Pri petnajstih letih je vstopila v Inštitut sester sv. Jožefa od prikazanja, ki je le nekaj let pred tem prišel v Sveto deželo. Njen apostolat je bil poučevanje religije, delo z mladimi dekleti in krščanskimi materami. Svoje učenke je povezala v bratovščine, ki v Jeruzalemu obstajajo še danes.

Marija Alfonsina je gojila tudi posebno mistično bližino z Božjo Materjo. Devica Marija se ji je prvič prikazala 6. januarja 1874, in sicer medtem, ko je molila rožni venec. Čez nekaj mesecev se je dogodek ponovil in takrat je Marija Alfonsina začutila, da mora ustanoviti novo versko družino. V kasnejših prikazanjih je dobila potrditev, da je to zares Marijina želja. Ustanovitev ni bila lahka, tudi za to ne, ker njene predstojnice v skupnosti, kateri je takrat še pripadala, niso vedele za njena videnja. Za le-ta se je izvedelo šele po njeni smrti iz duhovnega dnevnika, ki ga je pisala na željo duhovnega očeta. Leta 1880 je prvih pet deklet vendarle zaživelo v novi skupnosti, ki je nato dobila ime: Kongregacija sester presvetega jeruzalemskega rožnega venca.

Maria Alfonsina je nadaljnje življenje posvetila molitvi. Umrla je leta 1927 med molitvijo rožnega venca. Zadnje besede, ki jih je razločno izgovorila, so bile: »… prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri

Marija Križanega Jezusa (Mariam Baouardy)
Druga nova svetnica je Marija Križanega Jezusa, bosonoga karmeličanka, poznana tudi pod imenom Mala Arabka. Njeno svetno ime je bilo Mariam Baouardy. Rojena je bila v Galileji, v Abellinu blizu Nazareta, leta 1846. Njeno rojstvo sta starša, arabska katoličana, izprosila med romanjem v Betlehem, po tem, ko je več njunih otrok umrlo v rani mladosti. Krščena je bila v melkitski grško-katoliški Cerkvi. Pri dveh letih je ostala sirota.

Zatem je živela pri stricu, s katerim je odšla v Egipt. Deležna ni bila nobene izobrazbe, doletele pa so jo tudi težke preizkušnje. Že pri dvanajstih letih so jo zaročili, a se je poroki odločno uprla. Sorodniki so jo zatem kaznovali tako, da so jo izročili sužnjem. Temu je sledil še poskus spreobrnitve v islam s strani nekega služabnika, kar je prav tako odločno zavrnila. Služabnik jo je zatem hotel ubiti. Misleč, da je mrtva, jo je negibno pustil ležati na cesti. A Mariam se je prebudila v neki votlini, kjer ji je, vse dokler ni ozdravela, stregla mlada žena, oblečena v modro obleko. Sama je bila prepričana, da je bila to Devica Marija.

V nadaljevanju se je preživljala kot hišna pomočnica. Zaznamovali sta jo predvsem velika preprostost in ponižnost. Z eno izmed družin je leta 1863 odšla v Francijo. Tam je dve leti kasneje želela vstopiti k sestram sv. Jožefa od prikazanja, ki pa je niso sprejele zaradi strahu pred njenimi mističnimi doživetji. Le-te – zamaknjenost, videnja in tudi stigme – je Mariam sama imela za bolezen in se jih je sramovala. Leta 1867 je vstopila k bosonogim karmeličankam, kjer je privzela redovniško ime Marija Križanega Jezusa. Takrat je bila še povsem nepismena. Kljub temu je s kristalno jasnostjo znala dajati teološke nasvete in razlage, kar je bilo sad njenega nenehnega dialoga s Svetim Duhom. Med drugim je napovedala nekaj atentatov na papeža Pija IX. Čez čas je bila poslana v Indijo, kasneje pa v Betlehem, kjer je ustanovila prvi karmeličanski samostan. Leta 1878 je umrla pri komaj 32-ih letih.

P. Bader: Da bi okrepili našo molitev rožnega venca za mir na Bližnjem vzhodu
P. Rifat Bader je na tiskovni konferenci danes navedel besede latinskega patriarha v Jeruzalemu Fouada Twala, da je kanonizacija dveh Palestink »duhovni dogodek, ki je zelo pomemben za prebivalce Svete dežele«. Za njihovo pot predstavljata »novo luč«. Kažeta, da je svetost mogoča tudi v najtežjih situacijah. Sta zgled popolnosti tako za kristjane kot tudi muslimane in jude. Za njuno kanonizacijo se Cerkve v Sveti deželi zahvaljujejo papežu Frančišku, ki vedno spominja, da Bližnji vzhod brez kristjanov ne more biti Bližnji vzhod.

P. Bader je poudaril, da je Marija Križanega Jezusa zaradi lastne izkušnje priprošnjica vseh, ki so ubiti zaradi svoje vere. Opozarja na spoštovanje verskih in rasnih razlik. Marija Alfonsina Danil Ghattas pa je ustanovila prvo arabsko lokalno kongregacijo, ki je na Bližnjem vzhodu prisotna še danes. Predvsem je imela odločilno vlogo v spodbujanju arabskih žensk na področjih kulture, vzgoje in poučevanja.

Obe novi svetnici nas vabita k molitvi, da bi nas Bog naredil bolj krotke, da bi se človek vrnil k Bogu, ga častil in se mu zahvaljeval, ter da bi spoštovali bližnjega. Njuna kanonizacija je tudi poziv, da bi okrepili našo molitev rožnega venca za pravičen, resničen in dokončen mir v Sveti deželi in na Bližnjem vzhodu.

Nazadnje je p. Bader še povedal, da bo dan pred kanonizacijo v rimski baziliki sv. Sabine potekalo molitveno srečanje, ki se ga bo med drugim udeležila delegacija iz Svete dežele. V ponedeljek pa bo patriarh Twal v baziliki sv. Marije Velike daroval zahvalno sveto mašo v arabskem jeziku.