Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:
Radio Vatikan

Domača stran / Papež Frančišek / Srečanja in dogodki

Papež na vigilijo binkošti: Svetega Duha ni mogoče zapreti v kletko


VATIKAN (sobota, 3. junij 2017, RV) – Katoliška karizmatična prenova praznuje Zlati jubilej. Na vigilijo binkošti je na rimskem Circo Massimo potekalo ekumensko molitveno bdenje. Na programu, ki se je začel ob štirih popoldne, so se med slavljenjem, pesmijo in molitvijo zvrstila razna pričevanja o delovanju Svetega Duha. In sicer v okvirih poklicanosti, družine, ozdravljenja in evangelizacije. Ob osemnajstih se je zbranim pridružil tudi papež Frančišek.

Spravljena raznovrstnost
»Hvala za pričevanje, ki ga dajete danes tukaj. Dobro je za vse nas, tudi zame, za vse.« Tako so se glasile besede svetega očeta na začetku njegove meditacije ob odlomku prvega poglavja Apostolskih del. Ko je prihajal dan binkošti, so bili učenci zbrani skupaj. Tudi danes smo zbrani, toda ne v dvorani zadnje večerje, temveč pod odprtim nebom, ker nas ni strah, je poudaril papež. Prišli smo z vseh koncev sveta, da bi utrdili naše prijateljske vezi, in sicer na poti naproti enosti: enosti v poslanstvu, v oznanjanju vesele novice. Da bi pokazali, da mir je mogoč. Mogoč je, če smo v miru med seboj, če ne poudarjamo razlik med nami. Razlike so, a biti želimo »spravljena raznovrstnost«.

Katoliška karizmatična prenova je »tok milosti«
Zbrali smo se iz 120 različnih držav, da bi skupaj prosili za Svetega Duha in šli ven, je nadaljeval papež. Govoriti v istem jeziku, poslušati, razumeti, da razlike so, a Duh nam daje razumeti sporočilo vstajenja v našem lastnem jeziku. Katoliška karizmatična prenova je »tok milosti«. Ni pa se porodila kot katoliška, temveč kot ekumenska. Prihod Svetega Duha zaprte može spremeni v pogumne pričevalce. Vernikom je bilo na začetku vse skupno, medsebojno so si pomagali, lomili kruh po domovih, skupnost pa je rastla. Papež je spomnil na Filipa, kako mu je Duh naročil, naj gre do etiopskega evnuha, kateremu je nato razložil Besedo in evnuh se je spreobrnil in zaprosil za krst. Duh je bil tisti, ki je spodbudil Filipa. Duh je bil tisti, ki je vernike spodbujal, da so oznanjali Gospoda.

Ekumenizem krvi
Na kraju, kjer je potekalo bdenje, so kristjani nekoč umirali kot mučenci, in sicer v zabavo drugih. Danes je mučencev več kot v prvih časih: mučencev kristjanov. Pričevanje naših mučencev nas združuje v ekumenizmu krvi. Delati skupaj, medsebojno se ljubiti, na poti, vedno na poti.

50 let – primeren trenutek za premislek
Petdeset let Katoliške karizmatične prenove je tok milosti. Svetega Duha ni mogoče zapreti v kletko. Ko se doseže petdeset let, moči začenjajo pojemati, gube se poglabljajo, sivih las je vse več, stvari se začnejo pozabljati. Gre za primeren trenutek za premislek, da bi pustili za seboj prah časa in se z novim soočili z zaupanjem v Svetega Duha. Z binkoštmi se rodi Cerkev, Kristusova Cerkev, ena sama. Duha smo prejeli pri krstu in sedaj nas vodi po poti.

Krščansko oznanilo je vedno veselo
Morda način molitve Katoliške karizmatične prenove ni všeč vsakomur, vsekakor pa je v polnosti vključen v svetopisemsko tradicijo. Papež je spomnil na Davida, ki je plesal pred skrinjo zaveze. Jubilej, veselje, radost – kristjan veselje izkuša v svojem srcu ali pa nekaj ni v redu, je poudaril papež. Veselje oznanila vesele novice. Krščansko oznanilo je vedno veselo.

Krst v Svetem Duhu, slavljenje in služenje človeku
Krst v Svetem Duhu, slavljenje in služenje človeku so tri stvari, ki so neločljive. Papež je zbranim tako med drugim na koncu zaželel, da bi pustili za seboj vse, kar dodaja »lastni jaz«, in da bi pustili delovati Svetemu Duhu, ki veje, koder in kadar sam hoče. Jaz delam nove vse stvari, pravi Gospod. Nato je še izrazil hvaležnost za vse, kar je bilo podarjeno Cerkvi v teh petdesetih letih. Služiti najbolj ubogim in slaviti Boga, to je tisto, kar papež in Cerkev pričakujeta od Katoliške karizmatične prenove.