Eno leto po SDM v Krakovu: Usmiljeno srce

KRAKOV (torek, 25. julij 2017, RV) – »Jezus vedno navija za vas. Jezus vas ponovno dvigne vsakič, ko padete, in vas ljubi, navkljub vašim slabostim. Z Njim lahko spremenite svet.« To je sporočilo, ki ga je papež Frančišek želel zapustiti neizmerni množici, več kot milijon in šesto tisoč mladim, ki so se konec julija lani zbrali okoli njega na Campusu Misericordiae v Krakovu. In sicer med zaključno sveto mašo 31. svetovnega dneva mladih. Rdeča nit celotnega dogodka je bila tema: Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli (Mt 5,7).

Usmiljeno srce zna biti zavetje
Tiste dni je zaznamovalo veliko nepozabnih trenutkov. »Končno se srečamo! Hvala za ta topel sprejem!« S temi besedami je sveti oče nagovoril mlade s celega sveta med prvim srečanjem z njimi. Že takrat, v parku Jordan, je v središče pozornosti postavil »usmiljeno srce«: »Usmiljeno srce zna biti zavetje za nekoga, ki ni nikoli imel doma ali pa ga je izgubil; zna ustvariti domače in družinsko okolje za nekoga, ki je moral emigrirati; sposobno je nežnosti in sočutja. Usmiljeno srce zna deliti kruh z nekom, ki je lačen; usmiljeno srce se odpre, da sprejme begunca in migranta. Reči usmiljenje skupaj z vami,« tako se je papež obrnil na mlade, »pomeni reči priložnost, pomeni reči jutri, zavzetost, zaupanje, odprtost, gostoljubnost, sočutje, sanje.«

Brez usmiljenja ne moremo narediti ničesar
Ko je kasneje z mladimi obhajal križev pot na temo del usmiljenja, je sveti oče poudaril, da nam le-ta pomagajo odpreti se za Božje usmiljenje: »Brez usmiljenja jaz, ti, mi vsi, ne moremo narediti ničesar … Zastonj smo prejeli, zastonj dajajmo. Poklicani smo služiti križanemu Jezusu v vsaki odrinjeni osebi, dotakniti se njegovega blagoslovljenega mesa v tistem, ki je izključen, lačen, žejen, nag, zaprt, bolan, brezposeln, preganjan, begunec, migrant. Tam najdemo našega Boga, tam se dotaknemo Gospoda.«

Bog prihaja, da razbije naše zaprtosti
Med molitvenim bdenjem, ki je skupaj s zaključno sveto mašo vrhunec vsakega svetovnega dneva mladih, je le-te papež spodbudil: »Bog od tebe nekaj pričakuje. Bog nekaj hoče od tebe, Bog čaka tebe. Bog prihaja, da razbije naše zaprtosti, prihaja, da odpre vrata naših življenj, naših nazorov, naših pogledov. Bog prihaja, da odpre vse, kar te zapira. Vabi te, da bi sanjal, želi ti pokazati, da je svet s teboj lahko drugačen. Tako je: če od sebe ne boš dal najboljšega, svet ne bo drugačen.« Med bdenjem je papež Frančišek tudi povabil: »Dragi prijatelji, vabim vas, da bi skupaj molili zaradi trpljenja številnih žrtev vojne, vojne, ki je v svetu danes, da bi enkrat za vselej lahko razumeli, da nič ne upraviči krvi brata, da ni nič bolj dragocenega kakor oseba, ki jo imamo zraven.«

Auschwitz in Birkenau: V znamenju tišine in molitve
Med najbolj pretresljivimi trenutki celotnega apostolskega potovanja na Poljsko je bil obisk Auschwitza in Birkenaua. Odvil se je v znamenju tišine in molitve. Papež Frančišek se je dalj časa zaustavil na mestu, kjer je sv. Maksimilijan Kolbe ponudil svoje življenje za sojetnika, ter v t.i. celici lakote, kjer je kasneje umrl. Srečal se je z desetimi preživelimi iz Auschwitza ter molil ob t.i. zidu smrti, kjer so nacisti izvrševali usmrtitve s streljanjem. V Birkenau pa se je sveti oče zaustavil pred spomenikom žrtvam narodov in se srečal s 25 pravičniki med narodi.

Msgr. Galindo: Zahvala za vse prejete darove
Msgr. Miguel Delgado Galindo, podtajnik nekdanjega Papeškega sveta za laike, eno leto po potovanju na Poljsko in srečanju mladih, izpostavlja predvsem zahvalo Gospodu za vse prejete darove: »Vsak svetovni dan mladih je drugačen od drugih, a imajo nekaj skupnih elementov. In najpomembnejši element je, da nudi veliko in čudovito priložnost mladim s celega sveta, da lahko skupaj s papežem srečajo Jezusa.« V Krakovu je bilo še posebej lepo znova se vrniti in poromati na kraje Janeza Pavla II. ter na kraje, kjer je živela in umrla sv. Favstina Kowalska. To posebnost je srečanje imelo ravno med jubilejem usmiljenja. Gospod, ki nas ljubi, je namreč »neskončen ocean usmiljenja«, spominja msgr. Galindo.

Papež Frančišek je mlade med drugim povabil, naj postanejo »misijonarji usmiljenja« in naj ne »vegetirajo na divanu«. Uporabil je več močnih izrazov, ki nakazujejo zahtevnost, vendar pa takšno zahtevnost, ki je polna ljubezni. Po Galindovem mnenju je s tem povzročil nekakšen »lep pretres«. A tega morda potrebujemo vsi, ne samo mladi, in njegove besede so bile dobro sprejete. Prišle so namreč iz srca, ki je zahtevno predvsem do samega sebe, predstavljajo pa tudi visok ideal za druge.

Glede obiska koncentracijskega taborišča pa msgr. Galindo pravi, da je šlo za zelo pomembne trenutke. Papeževa molitev v tišini je bila zgovorna. Lep je bil tudi trenutek srečanja z eno izmed preživelih, glasbenico, ki je bila del ženskega orkestra v taborišču. Lani je praznovala 101. rojstni dan. In lepo je bilo slišati, da je ta ženska na svoj dom v Krakovu tiste dni sprejela nekaj mladih udeležencev svetovnega dneva.