Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Srečanja in dogodki

Papež Frančišek: Znamenje križa - simbol enosti

Sveti oče se je srečal s člani mešane komisije za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in vzhodno asirsko Cerkvijo.

24/11/2017 12:30

VATIKAN (petek, 24. november 2017, RV) – Sveti oče se je srečal s člani mešane komisije za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in vzhodno asirsko Cerkvijo. Spomnil je na do sedaj opravljeno pot mešane komisije in na pomembno Skupno kristološko izjavo iz leta 1994. Z izpovedjo iste vere v skrivnost učlovečenja je komisija zastavila dve fazi: eno o zakramentalni teologiji in drugi o strukturi Cerkve. Papež Frančišek je zato z naklonjenostjo sprejel sedaj podpisano Skupno izjavo, ki potrjuje uspešen zaključek faze o zakramentalnem življenju. Izpostavil je en njen vidik, in sicer znamenje križa.

Križ – simbol enosti
Skupna izjava govori o znamenju križa kot o »jasnem simbolu enosti med vsemi zakramentalnimi obhajanji«. Nekateri avtorji vzhodne asirske Cerkve so znamenje križa umestili med svete skrivnosti, v prepričanju, da je vsako zakramentalno obhajanje odvisno ravno od Gospodove velikonočne smrti in vstajenja. Kot je dejal papež, je Vstali Križani naše zveličanje in naše življenje: iz njegovega veličastnega križa izvirata upanje in mir, od tam prihaja enost med svetimi skrivnostmi, ki jih obhajamo, a tudi med nami, ki smo bili krščeni v isti Gospodovi smrti in vstajenju.

Preganjanja, nasilje, revščina, krivičnost …
Papež je v nadaljevanju spregovoril o težkih razmerah, v katerih živijo kristjani na Bližjem vzhodu. »Ko gledamo križ ali naredimo znamenje križa, smo prav tako povabljeni, da se spomnimo trpečih žrtev, povezanih z Jezusovo žrtvijo, in smo blizu vsem, ki vsak dan nosijo težki križ na svojih ramenih. Tudi vzhodna asirska Cerkev, skupaj z ostalimi Cerkvami in mnogimi brati in sestrami tega teritorija, trpi preganjanja in je priča krutega nasilja, zagrešenega v imenu skrajnih fundamentalizmov.« Razmere tako težkega trpljenja lažje nastanejo v okoljih velike revščine, krivičnosti in družbene izključenosti. V veliki meri so odvisne od nestabilnosti, ki jo povzročajo tudi zunanji interesi, in od konfliktov, ki so pred kratkim izzvali veliko stisko, ko so sprožili prave kulturne in duhovne puščave, v katerih se z lahkoto manipulira in spodbuja sovraštvo. Poleg vsega tega je pred kratkim prišlo še do velikega potresa na meji med Irakom in Iranom, kjer se nahajajo tudi skupnosti vzhodne asirske Cerkve, prav tako navzoče v Siriji, Libanonu in Indiji.

Posledično izseljevanje kristjanov
Še posebej v obdobjih velikega trpljenja in pomanjkanja je veliko vernikov bilo prisiljenih zapustiti svojo domovino in se izseliti v druge države. S tem so se pridružili skupnosti v diaspori, ki se sooča z mnogimi izzivi. Z vstopom v drugo družbo se lahko naleti na težave, povezane z vedno težjo integracijo in opazno sekularizacijo, ki lahko ovirata varovanje duhovnega bogastva verskih izročil in pričevanja.

Rane kristjanov – Kristusove rane
Sredi vsega tega nas pogosto ponavljajoče znamenje križa lahko spomni, da »Gospod usmiljenja nikoli ne zapusti svojih bratov, ampak njihove rane sprejme v svoje«. Papež je dejal: »Ko naredimo znamenje križa, prikličemo Kristusove rane, tiste rane, ki jih vstajenje ni odstranilo, ampak jih je napolnilo z lučjo. In enako velja za rane kristjanov, tudi tiste odprte. Ko gre čez njih živa Jezusova navzočnost in njegova ljubezen, postanejo svetle, postanejo znamenje velikonočne luči v svetu, ki je ovit v temo.« Frančišek je vse zbrane povabil, naj še naprej hodijo in zaupajo v pomoč mnogih naših bratov in sester, ki so v hoji za Križanim dali življenje. Ti so v nebesih že v polnosti združeni, so predhodniki in zavetniki naše vidne skupne poti na zemlji. »Po njihovi priprošnji prosim Gospoda, da bi kristjani v vaših deželah lahko delovali v miru in spoštovanju, ko si prizadevajo za rekonstrukcijo po mnogih uničenjih,« je dejal sveti oče.

Kristus – Zdravnik in Zdravilo
Ob koncu govora je še spomnil, da je v sirskem izročilu Kristus na križu predstavljen kot dobri Zdravnik in Zdravilo življenja. »Njega prosim, naj popolnoma zaceli naše rane preteklosti in ozdravi mnoge rane, ki se v današnjem svetu odpirajo zaradi nasilja in vojn. Dragi bratje, skupaj nadaljujmo romanje sprave in miru, na katerega nas je usmeril Gospod,« je še dejal.

24/11/2017 12:30