Kateheza:
Evharistično bogoslužje in pripravljanje darov
»Da bi duhovnost darovanja sebe lahko razsvetlila naše dni, odnose z drugimi,
vse, kar počnemo, trpljenje, na katerega naletimo, ter nam pomagala graditi zemeljsko
mesto v luči evangelija,« je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v sredo.
Katehezo je posvetil razlagi pripravljanja darov, s katerim se začne evharistični
del bogoslužja.
Pri evharističnem bogoslužju Cerkev preko svetih znamenj daje trajno navzočnost daritvi nove zaveze, ki jo je Jezus zapečatil na oltarju križa. Križ je bil namreč prvi krščanski oltar. Ko med mašo pristopimo k oltarju, se spominjamo oltarja križa, kjer je bilo storjeno prvo darovanje. Duhovnik, ki pri maši predstavlja Kristusa, dela isto, kar je Gospod naredil in izročil svojim učencem med zadnjo večerjo. »Vzel je kruh in kelih, se zahvalil, dal svojim učencem in rekel: Vzemite, jejte, pijte, to je moje telo, to je kelih moje krvi. To delajte v moj spomin.'.«
Po znamenjih kruha in vina zvesto ljudstvo položi v duhovnikove roke svoje darove. Duhovnik jih položi na Gospodov oltar, ki je središče celotnega evharističnega bogoslužja. Središče je torej oltar in oltar je Kristus. S sadom zemlje in z delom človeških rok je darovano prizadevanje vernikov, da bi – poslušni Božji besedi – iz samih sebe naredili »Bogu Očetu vsemogočnemu všečno daritev«, »v blagor vsej svoji sveti Cerkvi«. Tako so življenje vernikov, njihovo trpljenje, njihova molitev, njihovo delo pridruženi Kristusovemu življenju, trpljenju, molitvi in delu ter njegovi popolni daritvi; na ta način dobijo novo vrednost.
Papež
ponovno pozval k molitvi za mir na Bližnjem vzhodu
Papež Frančišek je pri pozdravu v arabskem jeziku ob koncu splošne avdience ponovno
spomnil na prebivalce Sirije, Svete dežele in Bližnjega vzhoda, ki jih pretresajo
vojne. Pozval je k molitvi: »Moliti moramo za te brate, ki so v vojni ... in za
preganjane kristjane, ki jih hočejo izgnati iz tiste dežele. Molimo za te naše brate
in sestre.«
Slovenski
škofje na ad limina apostolorum
Minuli teden so v Vatikan na obisk ad limina apostolorum prišli škofje Slovenske škofovske
konference. Obiskali so vatikanske dikasterije in maševali v rimskih papeških bazilikah.
V središču je seveda bila avdienca
s papežem Frančiškom, ki je potekala v četrtek dopoldne. Pred tem pa so slovenski
škofje s svetim očetom somaševali pri jutranji maši v kapeli Doma sv. Marte.
Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore je o srečanju s papežem Frančiškom dejal, da je bilo »srečanje brata z brati, očeta s sinovi« in da je potekalo »dve zelo domači in prisrčni uri«: »Pogovarjali smo se o vsem. Najprej o Cerkvi v Sloveniji in vprašanjih, ki so postavljena pred našo Cerkev, ki so navsezadnje vprašanja Cerkev v svetu … Spregovorili smo o mladih, o demografski krizi, o majhnem številu rojstev in o pomanjkanju števila duhovnih poklicev … Dotaknili smo se tudi pričevanja svojega življenja, pričevanja življenja škofov, duhovnikov, redovnikov, kajti samo nekdo, ki sam gori, lahko nekoga drugega vname … Spregovorili smo tudi o odnosu med državo in Cerkvijo v Sloveniji …«
Papeževe besede iz Doma sv. Marte
»Vemo, da je Božja sodba usmiljenje,« je dejal papež Frančišek med jutranjo
homilijo, ki jo je imel v
ponedeljek med mašo v Domu sv. Marte. Pozval je, naj raje odpuščamo drugim in
prosimo za milost sramu zaradi svojih lastnih grehov. »A treba je reči: 'Tebi
pripada pravičnost, nam pa sram.' Kadar se srečata Božja pravičnost in naš sram, tam
je odpuščanje. Ali verjamem, da sem grešil proti Gospodu? Verjamem, da je Gospod pravičen?
Verjamem v usmiljenje? Me je sram pred Bogom, da sem grešnik? Tako preprosto je: Tebi
pravičnost, meni sram. In prositi za milost sramu.«
Med jutranjo homilijo v torek pa je sveti oče dejal, da nas Gospod neutrudno kliče, naj spremenimo življenje, naj naredimo korak k njemu in se spreobrnemo. »Gospod pravi: 'Pridi, pridi, razpravljajva. Malo se pogovoriva.' Ne straši nas. Je kakor oče najstniškega sina, ki je naredil neko otročjo neumnost in ga mora malo pograjati. Ve, da če bo uporabil palico, stvar ne bo šla v pravo smer. Nastopiti mora z zaupanjem. Gospod nas kliče: 'Pridite, popijmo skupaj kavo. Pogovarjajmo se, razpravljajmo. Ne bojte se, nočem vas pretepsti.' Zahvalimo se Gospodu za njegovo dobroto,« je spodbudil papež. »On nas noče tepsti in obsoditi. Svoje življenje je dal za nas in to je njegova dobrota. Vedno išče načine, da bi nam prišel do srca. In kadar mi, duhovniki, na Gospodovem mestu, moramo poslušati spovedi, moramo tudi mi imeti držo dobrote. Kakor pravi Gospod: 'Pridite, razpravljajmo, noben problem, odpuščanje obstaja.' Ne pa grožnje takoj od začetka.«
Bolničarji
- strokovnjaki človečnosti
S papežem Frančiškom so se v soboto srečali člani italijanske zveze bolničarjev (IPASVI).
Med drugim jim je dejal: »Ko skrbite za ženske in moške, otroke in ostarele, ste
vključeni v stalno poslušanje, ki je namenjeno razumevanju bolnikovih potreb v fazi,
ki jo preživlja. Pred edinstvenostjo vsake situacije ni nikoli dovolj slediti samo
protokolu, ampak se zahteva stalno razločevanje in pozornost do posamezne osebe. Vse
to iz vašega poklica naredi pravo poslanstvo, iz vas pa 'strokovnjake človečnosti',
poklicane izpolnjevati nenadomestljivo nalogo humanizacije v raztreseni družbi, ki
prepogosto pušča na obrobju najslabotnejše osebe, ko se zanima samo za tistega, ki
kaj velja ali pa odgovarja kriterijem učinkovitosti in zaslužka.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |