S papežem Frančiškom skozi minuli teden (22. – 27. januar 2018)

Splošna avdienca: Čile in Peru
Papež Frančišek je katehezo med splošno avdienco v sredo posvetil svojemu apostolskemu potovanju v Čile in Peru, ki je potekalo od 15. do 22. januarja. Spomnil je na osrednje dogodke in izrazil hvaležnost Gospodu, da se je med potovanjem vse dobro odvijalo. »Lahko sem srečal Božje ljudstvo na poti v tema deželama in državi opogumil k družbenemu razvoju. Še enkrat se zahvaljujem civilnim oblastem in bratom škofom, ki so me sprejeli z veliko pozornostjo in velikodušnostjo, ter tudi vsem sodelavcem in prostovoljcem.«

Večernice za praznik spreobrnitve sv. Pavla
V četrtek zvečer je papež Frančišek v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja obhajal večernice za praznik spreobrnitve sv. Pavla in ob zaključku tedna molitve za enost kristjanov. »Koliko bratov in sester je preganjanih zaradi Jezusovega imena!« je dejal med homilijo. »Ko je njihova kri prelita, čeprav pripadajo različnim veroizpovedim, postanejo skupni pričevalci vere, mučenci, povezani z vezjo krstne milosti. Kristjani se dandanes skupaj s prijatelji drugih verskih izročil soočajo z izzivi, ki ponižujejo človeško dostojanstvo: bežijo iz situacij spopadov in revščine, so žrtve trgovine z ljudmi ali drugih modernih suženjstev, trpijo pomanjkanje in lakoto in to v svetu, ki je bogat z dobrinami, a reven v ljubezni, v katerem se še vedno nadaljujejo neenakosti. Kakor Izraelci so tudi kristjani skupaj poklicani ohranjati spomin na to, kar je Bog storil v njih. S tem poživljenim spominom bomo lahko podpirali drug drugega ter se oboroženi samo z Jezusom in blago močjo njegovega evangelija, s pogumom in upanjem soočili s vsakršnim izzivom.«

Papež obsodil nasilje nad jezidi
S svetim očetom se je prejšnji teden srečala skupina predstavnikov jezidske verske skupnosti iz Nemčije. Papež je v kratkem nagovoru izrazil solidarnost do nedolžnih žrtev nesmiselnih in nečloveških barbarstev, ki so jih deležni pripadniki te skupnosti. »Nesprejemljivo je, da se človeška bitja preganja in ubija zaradi njihove verske pripadnosti! Vsaka oseba ima pravico svobodno in brez prisile izpovedovati svojo vero,« je poudaril in se zavzel za priznanje njihovih pravic, predvsem da obstajajo kot verska skupnost.

Tradicionalno srečanje s finsko ekumensko delegacijo
Na tradicionalno romanje v Rim so prišli člani finske ekumenske delegacije in se tudi letos srečali s papežem Frančiškom. Sveti oče je spomnil, da naše ekumensko služenje, posebej v času sekulariziranih družb, temelji predvsem na pričevanju prisotnosti živega Boga. Poglavitni skupni izziv v ekumenizmu je po njegovih besedah poudariti osrednji pomen vprašanja Boga – ne kateregakoli Boga, ampak Boga, ki je razodel svoje konkretno obličje v človeku Jezusu iz Nazareta. Zato, ker so luterani in katoličani danes zmožni skupaj to izpovedati, je bilo mogoče tudi v ekumenskem duhu obhajati spomin na reformacijo – in sicer ne zgolj v pragmatičnem smislu, ampak v globokem zavedanju vere v križanega in vstalega Kristusa, ki jo moremo zdaj skupaj izpričevati.

Papeška teološka akademija – promotorka srečanja
Papež je v minulem tednu sprejel člane Papeške teološke akademije, ki letos praznuje 300. obletnico ustanovitve. Zato je papež spregovoril o pomenu obnovitve njene identitete in poslanstva: »Biti v službi Cerkve z namenom, da se pospešuje, spodbuja in podpira razumnost vere v Boga, razodete v Kristusu, v njenih različnih oblikah. Zvesta nauku Cerkve in odprta za zahteve in izzive kulture, akademija postane kraj soočanja in dialoga za sporočanje evangelija v vedno novih kontekstih, pri čemer se pušča priganjati nujnim potrebam trpečega človeštva, da bi tako ponudila verno, utelešeno in solidarno misel.« Akademija je tudi danes poklicana sprejeti svojo identiteto, a ne z vidika avtoreferencialnosti, ampak kot »promotorka srečanja med teologijo, filozofijo in človeškimi znanostmi, da bi tako dobro seme evangelija rodilo sad na prostranem polju znanja«.

Udeleženci plenarnega zasedanja Kongregacije za nauk vere
Pri papežu so bili udeleženci plenarnega zasedanja Kongregacije za nauk vere. Dejal jim je: »Pravi pastirji so namreč tisti, ki ne prepustijo človeka samemu sebi tudi ne pustijo človeka, da postane plen svoje neurejenosti ter svojih napak, temveč ga z resnico in usmiljenjem pripeljejo do tega, da ponovno najde svoj pristni obraz v dobrem. Pristno pastoralno je torej vsako dejanje, ki stegne svojo roko ter človeka prime za roko, ko je ta izgubil smisel za svoje dostojanstvo in za svojo prihodnost ter ga v zaupanju pripelje do odkritja ljubečega očetovstva Boga, svoje prave prihodnosti ter do poti za izgradnjo bolj človeškega sveta. To je ta velika naloga, ki čaka vašo kongregacijo kot vsako drugo pastoralno inštitucijo v Cerkvi.«

Rdeči križ Italije: človečnost, nepristranskost, nevtralnost
Na srečanje s papežem so prejšnji teden prišli člani Rdečega križa Italije. Sveti oče je spregovoril o treh načelih njihovega delovanja: človečnosti, nepristranskosti in nevtralnosti. Med drugim je povedal: »Koliko je tudi v našem svetu otrok, ostarelih, žensk in moških, katerih obraz ni prepoznan kot edinstven in neponovljiv in ki ostajajo nevidni, ker so skriti v senci brezbrižnosti! To nam preprečuje, da bi drugega videli, slišali klic in zaznali trpljenje. Kultura odmetavanja je brezimna kultura, brez vezi in brez obrazov. Skrbi samo za nekatere, s tem ko izključuje druge. Poudariti načelo človečnosti torej pomeni postati podporniki miselnosti, ki je ukoreninjena v vrednosti vsakega človeškega bitja in v praksi, ki v središče družbenega življenja ne postavlja ekonomskih interesov, ampak skrb za osebe.«